Čao!
Danes zjutraj pičim na kavo v Le petit cafe v Lj in na poti zagledam čist razkantan avto v centru prestolnice. Kot da bi ga raznesla bomba ali pa bi zgorel.
Ne vem kaj je sicer natančno blo, vem pa da že dalj časa občutim, da gre počasi vse v kurac.
Na vladi so naciji, cigote podijo po Sloveniji...
Ko sem tako nekaj časa zaboden stal pred tem ubogim avtom, sem opazil, da folk res hladno piči mimo in jih to res ne gane.
Še več. Še jaz sem izpadel totalen loonie, ker sem pač tam stal, snemal in se mi je zdelo čudno.
Sam še postreljali se bodo na kakšni šoli in bomo lahko rekli-pa smo tam-v moderni, sodobni, kapitalistični družbi.
Glede na to, da sem po srcu in tudi zares še vedno pionirček lahk rečem samo-FUCK OFF.
Se vidimo na Šmarni gori, ko bo sodni dan in se bomo vsi tiščali v čolne.
Čao!!
Wednesday, November 29, 2006
Thursday, November 23, 2006
THE GREAT ONES-PAT METHENY
Čao!!
Rad bi izkazal totalno ponižnost, fanovstvo in svako čast nekaj ljudem, ki so name pustili totalen vtis in pečat. Večina jih bo seveda muzičarjev, ne pa čisto vsi.
Vsi pa imajo neko skupno točko, ki je niti ne znam dobro opisat. V glavnem, da ne padem znova čist v spis, to so ljudje pri katerih mi grejo dlake gor, kurja koža, čeljust pade, mravljinci........resni modeli- THE GREAT ONES.

PAT METHENY
Ja kje naj sploh začnem?!
To, da mi je eden omiljenih kitaristov je očitno. Pri njemu sem čisto znorel nad to lahkoto in čistostjo katero je čutiti v še tako zahtevnih delih njegovih komadov.
Po mojem mnenju je jazz kitaro peljal najdlje in si izoblikoval najbolj razpoznaven slog ,morda celo med vsemi muzičarji.
Že tako neverjetno razumevanje harmonije in ritma je še dodatno začinil čisto po svoje.
Najbolj prepoznaven pa je verjetno njegov občutek za oblikovanje, vodenje in stopnjevanje linije-melodije v temah in solih.
Trade mark pa je tudi njegov zvok. Kitarski synth uporablja že od pamtiveka, njegov clean sound pa ima tisto značilno toplino, prijetnost.
Če strnem-njegova muzika mi je všeč ker je brezkompromisno lepa in v meni vzbuja....hm....ja ne gre drgač...občutek varnosti.

Evo za degustacijo. Tale komad zagotovo poznate v verziji Norah Jones in je že v njeni izvedbi neverjeten.
Tukaj pa boste videli kako se to zaigra na eno(seveda ne navadno in ne normalno uglašeno) kitaro in kako se da sicer zelo preproste harmonske postope razširiti in jih obogatiti do aleluje.Torej izvolite Don't know why.
Rad bi izkazal totalno ponižnost, fanovstvo in svako čast nekaj ljudem, ki so name pustili totalen vtis in pečat. Večina jih bo seveda muzičarjev, ne pa čisto vsi.
Vsi pa imajo neko skupno točko, ki je niti ne znam dobro opisat. V glavnem, da ne padem znova čist v spis, to so ljudje pri katerih mi grejo dlake gor, kurja koža, čeljust pade, mravljinci........resni modeli- THE GREAT ONES.

PAT METHENY
Ja kje naj sploh začnem?!
To, da mi je eden omiljenih kitaristov je očitno. Pri njemu sem čisto znorel nad to lahkoto in čistostjo katero je čutiti v še tako zahtevnih delih njegovih komadov.
Po mojem mnenju je jazz kitaro peljal najdlje in si izoblikoval najbolj razpoznaven slog ,morda celo med vsemi muzičarji.
Že tako neverjetno razumevanje harmonije in ritma je še dodatno začinil čisto po svoje.
Najbolj prepoznaven pa je verjetno njegov občutek za oblikovanje, vodenje in stopnjevanje linije-melodije v temah in solih.
Trade mark pa je tudi njegov zvok. Kitarski synth uporablja že od pamtiveka, njegov clean sound pa ima tisto značilno toplino, prijetnost.
Če strnem-njegova muzika mi je všeč ker je brezkompromisno lepa in v meni vzbuja....hm....ja ne gre drgač...občutek varnosti.

Evo za degustacijo. Tale komad zagotovo poznate v verziji Norah Jones in je že v njeni izvedbi neverjeten.
Tukaj pa boste videli kako se to zaigra na eno(seveda ne navadno in ne normalno uglašeno) kitaro in kako se da sicer zelo preproste harmonske postope razširiti in jih obogatiti do aleluje.Torej izvolite Don't know why.
Tuesday, November 07, 2006
DOUG WIMBISH-intervju,soundcheck

Čao!
Evo, kot obljubljeno moj prvi intervju v lajfu iz druge strani mikrofona.
Douga sem prvič videl 11 let nazaj na Dunaju, ko je igral z Jungle Funk in se tam seveda totalno podelal v spodnjice od navdušenja. To mi je še vedno naj koncert vseh časov.
Iskreno bi se rad zahvalil organizatorjem festivala Izzven v Narodnem domu v Mariboru(keep up the good work) za karte in pa seveda, da so mi sploh omogočili pogovor z meni najboljšim basistom in enim boljših muzičarjev sploh.
Če se kakorkoli ukvarjate z muziko, zelo toplo priporočam ogled intervjuja saj je res,res,RES poučen in pove marsikaj takega kar lahk uporabiš takoj. Odnos pa to...
Aja še to-na momente mi trokira angleščina-se opravičujem ampak sem bil preveč vzhičen nad srečanjem-how,yes,but,no..
Živjo!
INTERVJU
SOUNDCHECK
Monday, November 06, 2006
1. INTERVJU
Thursday, November 02, 2006
Subscribe to:
Posts (Atom)