Tuesday, October 03, 2006

ŽELJA PO + / POTREBA PO -

Evo me po nekaj časa. Ihta od promocije se je polegla, utrujenost in zmačkanost tut...
Polotla se me je želja da bi po dolgem, dolgem času napisal neke vrste esej.Ne, to se mi zdi prepametno.Rečmo spis. Ne bom pazil na slovnico, ker s tem sam zjebem tok misli in tega res nisem počel že od srednje šole, kjer smo temu itak rekli jamranje če si kaj preveč o lajfu razmišljal. No, ampak od takrat je vendarle glih tolk let, da že vem da mi je blo tedaj res dost bolj ravno za vse kot pa danes. Sicer pa da ne nabijam in preidem k bistvu in šele res dobro začnem nabijat!!

ŽELJA PO+ / POTREBA PO-

Čist postopoma in počasi se je začela misel o +in-. Začelo ga je novo leto 2006. Nikoli nisem dal prav nič na prelomnice kot so novo leto, rojstni dan in podobne fore, ker se pač nikoli ni spremenilo nič več in nič manj kot ponavadi.2006 pa je huda izjema.
Kot bi z res ostro sekiro zasekal v napeto vrvico se je vse obrnlo. Res se nisem imel dobro (se mi je zdelo) in tudi dosti stvari res ni štimalo AT ALL. Resnih jeb. Življenje je padlo na glavo in tako tut ostalo. Predolgo. Čist predolgo bil v neki čudni deprci kljub temu da sem obenem počel tut totalno alelujo, ki sem si jo od nekdaj želel.
Saj se strinjam da je (ob)žalovanje, doživljanje in sproščanje slabih občutkov nujen in prvi korak na poti da se teh frk rešimo
ampak ko sem si to že xkrat povedal me je začelo zanimat-a ni mogoč že blo dost in dej se že posveti fajnim stvarem?!
Pol sem to nekak začel hendlat, hkrati pa opažat da se vsi oziroma dost njih okol mene ukvarjajo s podobno čudnimi, bizarnimi, s takimi ki jih menjaš takoj al pa še jurčka daš če jih kdo nese,vdih,, problemi s samim sabo.
Nikakor in v nobenem primeru nočem rečt da so problemi nekoga večji od enga drugega ker se itak vsakemu- jebemti ne morš vrjet kako naključje- prav njegovi,njeni zdijo najhujši. To je itak jasno.
Tu pa se mi zdi da pride na vrsto potreba po- in+. Odkar smo mestne živali je ful časa za mislit in labiln trg vrednot in norm in kaj in kdo je ql in bad vibe te res lahk zmede in razkanta.
Pa to se mi niti ne zdi tako fejst krivo za ta čudn pojav. Mel sem srečo vsaj en teden delat sam za pupi in papi in spat pa te fore. Že ko se zbudiš si rahlo v minusu ker če ne boš to pa to pa to, ne bo pupi in papi. Pa ne čez tri dni, tedne al mesce ko ti keša zmanjka ampak takoj.ZDLE.
Sej ne da sem kje (na)stradal, tut mel sem kak dnarček v žepu sam sem se za foro to šel in se ga en teden res nisem dotakno.
Tu doma se zbudiš in takoj napolniš kontejner in pol kavca in čikec in pol včasih kaj počneš včasih ne. Eni ful ,eni manj kakopak.
Večina pa nas počne stvari pri katerih ni direktnega feedbacka. Že ko denar na rokco fašeš je ful zadovoljstvo ampak to seveda ni to kar imam v mislih.
Govorim o tem da prpeleš vodo in veš da skoz pipo teče ker si jo ti prpeljal in diši v kuhni ker je zrastlo in blo vzgojeno, pitano v glavnem zrihtano brez posrednikov, trgovin, bančnih kartic,popustov....... Ne mislim da ajde vsi na kmete! Zdi pa se mi da ima večja povezanost z zagotavljanjem osnovnih potreb, kot pa je da dobiš enkrat na mesec nakazilo ali pa ti kdo da, v sebi neko pristno,"tribal", človeku nujno potrebno zadovoljstvo.ROOTS BABY!
Ni nas malo tistih, ki nam to res manjka. Sej lahk tut totalno uživaš in je vse super pa se pojavi ta osnovni - , ki ga pač ne rabimo uravnavat v + ker vse te res čist osnovne potrebe v tem kao razvitem svetu ipak štimajo.
No tolk nabijanja je blo treba da lahk končno povem da mislim da je to eden od vellikih razlogov da imamo vedno bolj čudne, kompleksne, nejasne jebe v lajfu. Ker je vedno več stvari olajšanih. Sekire ne več samo namakamo v med ampak nam že kr luštno tone v njem in obstaja resna možnost zadušitve od predobrega,sladkega in prav res domiselno,moram priznat, pišemo obsežen leksikon of 1001 strange human jeba.
Prav rabim(o) nekaj da smo lahk včasih čist adijo. Pa ne pomaga, adrenalin, seks, bilo kakšen kick pač že. Ne,ne!!
Potrebna je prava pravcata old school slaba volja, una ko se lahk smiliš sebi in se počutiš če že ne dolžnega, pa vsaj popolnoma upravičenega da se muliš na cel faking svet . Za najraznorazneličnejše stvari, ki jih ne bom niti meril ,niti jih presojal saj se mi zdi to res mimo, si znamo problem naredit in si ga v glavi potem predstavit absolutno nerešljivega res vrhunsko.
Kot jezdec svetlobe moram seveda povedat da 1. ko mi je uspelo zalotit se pri tem in tut nehat(ne za vedno, aber immer öfter), sem si zdel totaln lolek za vse nazaj, lahk pa tut rečem da mi kr pomaga mal gledat na te stvari na tak način in mam dost več mira v in okol sebe.
Sam še to. Res na nič ne sikam ali pizdim na koga, ampak mi je samo prav pasalo to nekontrolirano pisarijo butnt iz sebe. Če se je kdo kaj not našel in za sekundo kaj pametnega al vsaj koristnega našel sem ful vesel če pa ne in mu/ji je blo to tuje, hecno al pa je nehal brat... I wanna join your club, you inner peace people!!:)

9 comments:

Anonymous said...

Iskren esejček... glad you are better...

Anonymous said...

Respect!
Deprca, kot pravis ti, vedno pride zato da ti pove da tu neki ne pase. Folk, ko se ni obcutu psihicne krize, je folk, ki se ne trudi razmisljat o napredku samega sebe, ker jim je itak vse ravno. Uziva v tem kar ma in ga boli k* za to, da bi lahk blo bols.
Ko obcutek razstavis na prafaktorje, jih ocenis s "+" in "-", in se zaves korena problema, lahko na koncu koncev tudi "nepopravljive" stvari popravis. In se (hehe) vsaj za nekaj casa prikljucis skupini notranje zadovoljnih ljudi. :)

Zdej sem zacela, pa js nabijat! Raj neham :)

Lp B

Anonymous said...

Ej, res... Se strinjam s tabo, čeprov mogoče nisi ti to mislu povedat, kar sem jest razumela. Fora je res, da je vse vsem k rit prinešeno.. In zato ne znaš cenit tistega kar maš... Točno v tem je problem.. In ker pač nimaš v lajfu nič za počet, kot sprejemat kar ti je dano in ker ti še nikol zares ni blo bed v lajfu, vidš najmanjši problem kot največji!!! Po drugi strani pa če pogledam mojega kolega... fante se more res trudit, da sploh lahko študira in mu je res težko u lajfu, ker mu nič ni blo dano samo od sebe, in je vse mogu prekleto težko zaslužit. Ampak to je tip, ki ma najbolj pozitiven pogled na lajf od vseh ljudi ki jih poznam, vedno ma nasmeh na obrazu, in noben problem se mu ne zdi nerešljiv.
Kar pa se tiče "back to the roots"- itak je najboljš tist, kar sam nardiš, vzgojiš, sešiješ, naštrikaš, skuhaš... sam večina folka se tega ne zaveda, ker še niso poskusili, ker se jim ne zdi vredno. Pa je!!!
Pa še nekej je: Človek je velik bolj srečen če se ne smil sam sebi.. Če se ti zdi, da maš problem, ne jamri, ampak se vzem v roke pa ga reši!!! Ker jamranje ali beg pred problemi, ti ne bo pomagal jih rešit!
Tko da- be positive!!

Anonymous said...

Mate, menim, da najdemo resnično identiteto v ustvarjalni dejavnosti, ki prihaja od znotraj in najdemo jo, ko nekdo izgubi samega sebe. V vsaki slabi stvari je nekaj dobrega in vsak problem je (tvoja) nova priložnost, da se dokažeš/mo.
In res živimo od tistega, kar dobimo, čeprav bi moralo biti toliko bolj pomembno,da življenje ustvarjamo s tem, kar dajemo.
Če bi se končno že prenehali truditi biti ves čas srečni, bi se lahko imeli dokaj dobro, se strinjaš?;)

Anonymous said...

old school slaba volja...trenutno mi šopa na fertik,držim pesti,da se bo sprostila,ker je around že lep čs...je pa ne znam skenslat,se tolažm,da bo čs naredu svoje...čeprov že predolg tabori v mojm lajfu...oh ja.čakam,da si najde drugo žrtev,da se men končno mal odpre.jebeno jebena jebica.

Anonymous said...

Dragi, Prfoks!
Ostani to kar si in ostani še naprej zvest sam sebi! Ker to kar si in to, kar verjamem, da še boš, to kar daješ in to kar izžarevaš je absolutno zakon, prva liga, the top of the tops...Zato samo: "Go, go, go, Mate, go !!!!
K.

Anonymous said...

Mate!
Prov super je blo tole prebrat. Moram rečt, da mi je blo v lajfu dano kar precej takih jeb. Od družinskih, do trenutno takih povezanih s pupico in papico, če se izrazim v tvojem žargonu. In vedno se na koncu izkaže, da delaš prav in da vsaka jeba pride z določenim namenom, čeprov se bedn sliš!
Verjamem, da nas le take preizkušnje delajo take kot smo...Da imamo nekaj lepega v sebi.
Urša

srečkica said...

tole si pa dobro spisal. go johnny go!

Anonymous said...

hja,
res je jeba, ko si na robu lastne jame in vse to, kar se je v resnici nabiral v teb, medtem ko si bil totalni pozitivc, butne na plano in se ti zdi vse fucked up do amena.
In pol si človk opomore in svet je spet lep in to do take skrajnosti, da medtem ko čakaš na zeleno luč na semaforju zavpiješ v sebi: To je sreča! Res sm srečna, uau!!
Kr vse nekak klapa, all the little things...ampak to pol tut zarad tiste jame prej.
Čeprav tist trenutek, ko je zajebano, se ti zdi, da ne bo več nikol bolš...
In večkrat ko mene zjebe, dlje potem traja tisti mir.
Kr če je predolg mir, če se ne odvija nobena drama, pol počasi tut ustvarjalnost postane ena brezvezna štancarija, ki se ponavlja in ponavlja...
Vsaj pri meni.
To pa ni kul-to je pol začetek konca...jao
Ni ga lepšga kot gledat samga sebe rast-delat stvari iz sebe,bit iskren...to je ta prvinskost, ki jo včasih pogrešaš in to vodi k temu miru

zapomni si, da je to da maš tak talent res blessing,to je tvoja biljka, ko si na tleh

beijinhos, N.